-
1 now
1. adverb1) ((at) the present period of time: I am now living in England.) zdaj2) (at once; immediately: I can't do it now - you'll have to wait.) zdaj3) ((at) this moment: He'll be at home now; From now on, I shall be more careful about what I say to her.) zdaj4) ((in stories) then; at that time: We were now very close to the city.) zdaj5) (because of what has happened etc: I now know better than to trust her.) torej6) (a word in explanations, warnings, commands, or to show disbelief: Now this is what happened; Stop that, now!; Do be careful, now.) daj no!2. conjunction((often with that) because or since something has happened, is now true etc: Now that you are here, I can leave; Now you have left school, you will have to find a job.) zdaj ko- nowadays- for now
- just now
- every now and then/again
- now and then/again
- now
- now!
- now then* * *I [náu]adverbsedaj; torej, tedaj, sedaj, nato (pri pripovedovanju)now and again ( —ali then) — tu pa tam, včasihnow... now — sedaj... sedajnow... then — sedaj... potemjust now — pravkar, pred kakšnim trenutkomII [náu]nounsedaj, sedanjostbefore now — že prej, že enkratby now — že, medtem, do sedajhow now? — no, kaj pa sedaj?what is it now? — no, kaj pa je spet?now that — ker, sedaj kono nonsense, now! — brez neumnosti, prosim! -
2 in-and-out
[ínəndáut]adjective & adverbnoter in ven; zdaj notri, zdaj zunaj; sport ki zdaj dobi, zdaj izgubi -
3 there
[ðʌ/ə]1.adverbtam, tamkaj; tu, tukaj; figuratively takoj, précej; tja; v tem (pogledu)there and then — takoj, précej, na mestuhere, there and everywhere — vsepovsodneither here nor there — ne tu ne tam, figuratively nepomembenfrom there — od tam, od todthere it is! — v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!there you are! — (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!I have been there before slang to že vse vemto have been there — slang dobro se spoznatiall there — colloquially pameten, preudaren, prisebento get there — slang doseči kaj, uspetiput it there! — postavi (daj) to tja!; figuratively udari(te) v roko! (v znak sporazuma);2.(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)there is — je, se nahajathere are — so, se nahajajothere arises the question... — nastaja vprašanje...there comes a time when... — pride čas, ko...will there be any lecture? — ali bo (kako) predavanje?what is there to do? — kaj naj storimo?there were many cases of influenza — bilo je mnogo primerov gripe;3.interjectionglej! no! na!; pomiri se!there! — no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!don't cry! — no, no, ne jokaj!there now! — glej ga noso there! — zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!there, didn't I tell you? — na, ali vam nisem rekel?there, it is done! — na, pa je narejeno!there's a good girl! — bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)! -
4 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
5 vogue
[vəuɡ](a fashion: Short hair is the vogue.) moda- in vogue* * *[vóug]noun(priljubljena) moda; navada; priljubljenost, popularnost, ugajanje; uspehin vogue — v modi, moderen; zdaj priljubljenall the vogue — zadnja moda, zadnji krik mode -
6 for
[fo:] 1. preposition1) (to be given or sent to: This letter is for you.) za2) (towards; in the direction of: We set off for London.) proti3) (through a certain time or distance: for three hours; for three miles.) v; čez4) (in order to have, get, be etc: He asked me for some money; Go for a walk.) za; na5) (in return; as payment: He paid $2 for his ticket.) za6) (in order to be prepared: He's getting ready for the journey.) za7) (representing: He is the member of parliament for Hull.) za8) (on behalf of: Will you do it for me?) za9) (in favour of: Are you for or against the plan?) za10) (because of: for this reason.) zaradi11) (having a particular purpose: She gave me money for the bus fare.) za12) (indicating an ability or an attitude to: a talent for baking; an ear for music.) za13) (as being: They mistook him for someone else.) za14) (considering what is used in the case of: It is quite warm for January (= considering that it is January when it is usually cold).) za15) (in spite of: For all his money, he didn't seem happy.) kljub2. conjunction(because: It must be late, for I have been here a long time.) ker* * *I [fɔ:, fə]prepositionza; zaradi; proti; namesto; glede nafor all — navzlic, kljubas for me — kar se mene tiče, zastran menecolloquially to be in for, to be for it — pričakovati (sitnosti, težave)colloquially to be out for — nameravatibut for — ko bi ne bilo, breznow for them! — na juriš!slang to go for a soldier — postati vojakto give a Roland for an Oliver — poplačati enako z enakim, vrniti milo za dragohe wants for nothing — nič mu ne manjka, vsega ima dovoljfor all ( —ali aught) I know... — kolikor je meni znano...for instance, for example — na primerto look for s.th. — iskati kajfor shame! — sram te (vas) bodi!she could not speak for weeping — tako se je jokala, da ni mogla govoritiMary for ever! — naj živi Marija!II [fɔ:]conjunctionkajti; ker; zato, ker; zaradi; za -
7 saw
past tense; see see I* * *I [sɔ:]1.nounžagasinging (musical) saw music pojoča žaga;2.(preterite sawed —, past participle sawed, sawn) transitive verb & intransitive verb (pre-, raz-, se-) žagati; strugati; oblati; premikati sem in tja; (dati) se žagati (o lesu); delati kretnje kot pri žaganju; žagati po godaluto saw a horse's mouth — trzati uzdo zdaj na eno, zdaj na drugo stranto saw planks — žagati, rezati desketo saw wood — žagati les, American slang brezbrižno naprej opravljati, delati svoje delo; slang "žagati", smrčatiII [sɔ:]nounpregovor; izrek, krilaticaIII [sɔ:]preteriteod to see -
8 semitertian
[semitɜ:šən]nounmedicine zdaj enodnevno, zdaj tridnevno nastopajoča vročica -
9 swing
[swiŋ] 1. past tense, past participle - swung; verb1) (to (cause to) move or sway in a curve (from side to side or forwards and backwards) from a fixed point: You swing your arms when you walk; The children were swinging on a rope hanging from a tree; The door swung open; He swung the load on to his shoulder.) zibati (se); zavihteti2) (to walk with a stride: He swung along the road.) hoditi z dolgimi koraki, koračiti3) (to turn suddenly: He swung round and stared at them; He is hoping to swing the voters in his favour.) obrniti (se)2. noun1) (an act, period, or manner, of swinging: He was having a swing on the rope; Most golfers would like to improve their swing.) zibanje; zamah2) (a swinging movement: the swing of the dancers' skirts.) zibanje3) (a strong dancing rhythm: The music should be played with a swing.) z zamahom4) (a change in public opinion etc: a swing away from the government.) preobrat5) (a seat for swinging, hung on ropes or chains from a supporting frame etc.) gugalnica•- swinging- swing bridge
- swing door
- be in full swing
- get into the swing of things
- get into the swing
- go with a swing* * *I [swiŋ]1.nounzamah, mahanje, vihtenje; nihaj, nihanje sem in tja; zibanje, guganje; tok; elastična, ritmična hoja; svoboda gibanja; gugalnica, guncnica; music swing (hitri stil jazza, kompozicija v tem smislu); economy American doba konjunkture, procvit, višek; politics krožno volilno potovanje (kandidata); colloquially posad, (delovna) izmenaoff one's swing figuratively ne na višini, ne pri močifree swing — svoboda gibanja, toriščethe swing of the pendulum — nihanje nihala, figuratively spremenljivost (zlasti prihod na oblast zdaj ene zdaj druge politične stranke)to get into the swing of s.th. — uvesti se v kaj, priučiti se čemuto give full swing to s.th. — dati čemu popoln razmah, popolno svobodo potekanjato have one's swing figuratively iti svojo potto let s.th. have its swing — pustiti kaj potekati po normalni poti (normalno)let him have his full swing — pustite ga, naj dela, kar hočelet me have a swing — daj, da se malo poguncam na gugalnicito walk with a swing — hoditi z dolgimi, ritmičnimi koraki, z elanom;2.adjectivevrtljiv; nihalen; gugalenII [swiŋ]1.intransitive verbnihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se; figuratively biti odvisen ( from od); viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se; nautical obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom;2.transitive verbzamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na); American vplivati na; American uspešno izvesti; politics pridobiti si (volilce)swing it! slang prekleto!to swing a bat (a sword, a lasso) — vihteti gorjačo (meč, laso)to swing one's arms — mahati, otepati z rokamito swing into line military formirati eno vrstoto swing the lead nautical slang ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnegato swing into motion — priti v tek, v zamahto swing round the circle American večkrat spremeniti svoje mnenje; politics American obiskati volilna okrožjahe shall swing for it — za to bo visel, bo obešenhe swung when I shouted — obrnil se je, ko sem zavpilhe swung out of the room — z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobethere is not room enough to swing a cat figuratively niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil -
10 whiffle
[wifl]1.noundih, pihljaj (vetra); pihanje;2.intransitive verbsunkovito pihati (zdaj pa zdaj, z menjavanjem smeri) (o vetru); obračati se ( about); plapolati (plamen); migljati; figuratively biti vihrav, frfrast; transitive verb odpihati, razpršiti, razpihati; premetavati (ladjo) -
11 beat
past tense; see beat* * *I [bi:t]nounudarec; bitje, utrip; nihanje (nihala); music ritem, takt; korak; območje, stroka, delokrog, revir, rajon; obhodna straža; American slang časopisna senzacija; American slang lenuh, postopačthat is not my beat, that is off ( —ali out of) my beat — to ni moja stroka, s tem se ne ukvarjam; to me ne zanimaII [bi:t]1.transitive verbtolči; udariti, udarjati; biti; utrti, utirati; premagati, prekositi, prekašati; (o)slepariti; obleteti; zbegati;2.intransitive verbbiti, utripati; mlatiti; trkati; taktirati; prebijati se; nautical laviratito beat the air — zaman se truditi, prazno slamo mlatitito beat the breast — trkati se po prsih, obžalovatidead beat — na smrt utrujen, onemogelto beat hollow (to smithereens, sticks, nothing, all to pieces, to ribands) dodobra premagatibeat it! — poberi se!to beat time — voditi, dirigirati, taktiratiAmerican slang can you beat it? — to je nezaslišano, kakšna predrznost!American slang to beat it — zbežati, popihati joIII [bi:t]preteriteod beat 2; adjective izčrpan -
12 ready
['redi]1) ((negative unready) prepared; able to be used etc immediately or when needed; able to do (something) immediately or when necessary: I've packed our cases, so we're ready to leave; Is tea ready yet?; Your coat has been cleaned and is ready (to be collected).) pripravljen2) ((negative unready) willing: I'm always ready to help.) pripravljen3) (quick: You're too ready to find faults in other people; He always has a ready answer.) pripravljen4) (likely, about (to do something): My head feels as if it's ready to burst.) tik pred tem, da•- readily
- ready cash
- ready-made
- ready money
- ready-to-wear
- in readiness* * *I [rédi]adjectivepripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri); voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot); commerce uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist; archaic takojšen (o plačilu)a ready consent — hitra, takojšnja privolitevready for sea — pripravljen za odhod na morje, za izplutjea ready pen figuratively spreten piseca ready reply — hiter, odrezav odgovora ready workman — spreten, okreten delaveca ready writer — pisatelj, ki hitro ustvarjathe readiest way — najpreprostejši, najlažji način ( to pay one's debts plačevanja dolgov)tickets ready! — pripravite vozovnice, prosim!I am ready to go — pripravljen sern za odhod, da gremhe is not clever, but he is ready — on ni bister, a kaže dobro voljohe is ready to get angry — on hitro vzkipi, se razjezito find a ready market (sale) — naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajohe seized the readiest weapon — pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v rokeready, steady, go! sport pripravljeni, pozor, zdaj!II [rédi]adverbpripravljeno, gotovo; takoj, precej; lahko; vnaprejIII [redi]noun(večinoma the ready) slang razpoložljiv, gotov denar; gotovinamilitary položaj puške, ki je pripravljena za streljanje; military at the ready — pripravljen za strel(janje) (o puški)IV [rédi]transitive verbpripraviti -
13 ripe
((negative unripe) (of fruit, grain etc) ready to be gathered in or eaten: ripe apples/corn.) zrel- ripeness- ripen
- ripe old age
- ripe age* * *I [ráip]adjectivezrel, dozorel; zras(t)el, dorasel, popolnoma razvit; popoln, dovršèn; medicine zrel za operacijo; pripravljen, gotov; prav narejen, kot narejen ( for za); slang pijan, nadelanat a ripe age, in one's ripe years — v zreli starostiripe beauty — zrela lepota, lepota zrele ženskea ripe cataract medicine za operacijo zrela siva očesna mrenaripe lips — rdeče, bujne ustnice (kot zrelo sadje)he is ripe to hear the truth — čas je (zdaj), da mu povemo resnicoII [ráip]intransitive verb poetically (do)zoréti, postati zrel; transitive verb napraviti zrelo, zoriti, privesti do zorenja (dozoritve), do zrelostiIII [ráip]transitive verbdialectal Scottish preiskati (tudi izropati) (žepe, hišo); intransitive verb iskati, riti -
14 safe
I 1. [seif] adjective1) ((negative unsafe) protected, or free (from danger etc): The children are safe from danger in the garden.) varen2) (providing good protection: You should keep your money in a safe place.) varen3) (unharmed: The missing child has been found safe and well.) nepoškodovan4) (not likely to cause harm: These pills are safe for children.) varen5) ((of a person) reliable: a safe driver; He's a very fast driver but he's safe enough.) zanesljiv•- safeness- safely
- safety
- safeguard 2. verb(to protect: Put a good lock on your door to safeguard your property.) zavarovati- safety lamp
- safety measures
- safety-pin
- safety valve
- be on the safe side
- safe and sound II [seif] noun(a heavy metal chest or box in which money etc can be locked away safely: There is a small safe hidden behind that picture on the wall.) blagajna* * *I [séif]adjectivevaren, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajočas safe as houses colloquially popolnoma, absolutno varensafe arrival commerce srečno dospetje (o blagu)a safe catch (cricket) dobra žogaa safe man — zanesljiv, zvest človeksafe receipt commerce v redu prejemis it safe to go there? — je varno iti tja?the bridge is not safe — most ni varen, zanesljivthis dog is not safe to touch — nevarno je, dotakniti se tega psato be on the safe side — biti na varnem, iti brez nevarnostiI want to be on the safe side — ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegatito err on the safe side — napraviti napako, a brez škodeto keep s.th. safe — (s)hraniti kaj na varnemto play safe — varno iti; zaradi varnostiII [séif]nounvarna jeklena blagajna; sef (safe); colloquially blagajna; shramba, omara za živila, za hrano -
15 season
['si:zn] 1. noun1) (one of the main divisions of the year according to the regular variation of the weather, length of day etc: The four seasons are spring, summer, autumn and winter; The monsoon brings the rainy season.) letni čas2) (the usual, proper or suitable time for something: the football season.) sezona2. verb1) (to add salt, pepper, mustard etc to: She seasoned the meat with plenty of pepper.) začiniti2) (to let (wood) be affected by rain, sun etc until it is ready for use.) kondicionirati•- seasonal
- seasoned
- seasoning
- season ticket
- in season
- out of season* * *I [si:zn]nounletni čas, letna doba, sezona, sezija; čas dozorevanja (sadja, zelenja itd.); pravi čas za kako delo; čas, doba, razdobje; British English čas (božičnih, velikonočnih itd.) praznikov; archaic začimbain season — ravno prav, ob pravem času, v sezoni (npr. dozorelega sadja itd.)in good season, in due season — v pravem časuin season and out of season — ob vsakem času, kadarkoli; umestno ali neumestnothe season, London season — londonska sezona (od maja do julija)close season hunting lovopustcompliments of the season, season's compliments — pozdravi z voščili za praznikeholiday season — čas, doba počitnic, počitniška sezonaLenten season ecclesiastic postni časopen season, shooting season hunting lovna dobapairing season hunting čas parjenjato endure s.th. for a season — nekaj časa kaj prenašatithey will go back to London for the theatrical season — vrnili se bodo v London za gledališko in družabno sezono (maj - julij)I wish you the compliments of the season — želim vam vesele (božične, velikonočne) praznikeII [si:zn]1.transitive verbzačiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj); archaic ublažiti, omilitito season one's remarks with jokes — zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipilet mercy season justice! — naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!;2.intransitive verbdozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na) -
16 sink
[siŋk] 1. past tense - sank; verb1) (to (cause to) go down below the surface of water etc: The torpedo sank the battleship immediately; The ship sank in deep water.) potopiti (se)2) (to go down or become lower (slowly): The sun sank slowly behind the hills; Her voice sank to a whisper.) spustiti se3) (to (cause to) go deeply (into something): The ink sank into the paper; He sank his teeth into an apple.) potopiti, zasaditi4) ((of one's spirits etc) to become depressed or less hopeful: My heart sinks when I think of the difficulties ahead.) izgubiti pogum5) (to invest (money): He sank all his savings in the business.) vložiti2. noun(a kind of basin with a drain and a water supply connected to it: He washed the dishes in the sink.) pomivalno korito- sunken- be sunk
- sink in* * *I [siŋk]noun(kuhinjski) izlivek, luknja za umazano vodo; odtok, odtočna cev, odtočni kanal; kloaka, greznica; geology kotlina; (zlasti) figuratively mlak(už)a, močvirjeII [siŋk]1.intransitive verb(po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti ( into v); slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati;2.transitive verbpotopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčatisink or swim! — ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!here goes, sink or swim — zdaj gre za biti ali ne bitito sink beneath the burden — kloniti, zrušiti se pod bremenomto sink all considerations — na nič se ne ozirati, iti prek vsegato sink an important fact — zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvoto sink into the grave — zgruditi se v grob, umretito sink one's own interests — pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičenthe old man is sinking rapidly — starček rapidno slabi, hirato sink money — vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem posluto sink the shop — ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklicto sink one's title — prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv) -
17 so
[səu] 1. adverb1) ((used in several types of sentence to express degree) to this extent, or to such an extent: `The snake was about so long,' he said, holding his hands about a metre apart; Don't get so worried!; She was so pleased with his progress in school that she bought him a new bicycle; They couldn't all get into the room, there were so many of them; He departed without so much as (= without even) a goodbye; You've been so (= very) kind to me!; Thank you so much!) tako2) ((used to express manner) in this/that way: As you hope to be treated by others, so you must treat them; He likes everything to be (arranged) just so (= in one particular and precise way); It so happens that I have to go to an important meeting tonight.) tako3) ((used in place of a word, phrase etc previously used, or something previously stated) as already indicated: `Are you really leaving your job?' `Yes, I've already told you / said so'; `Is she arriving tomorrow?' `Yes, I hope so'; If you haven't read the notice, please do so now; `Is that so (= true)?' `Yes, it's really so'; `Was your father angry?' `Yes, even more so than I was expecting - in fact, so much so that he refused to speak to me all day!) tako4) (in the same way; also: `I hope we'll meet again.' `So do I.'; She has a lot of money and so has her husband.) tudi5) ((used to express agreement or confirmation) indeed: `You said you were going shopping today.' `So I did, but I've changed my mind.'; `You'll need this book tomorrow, won't you?' `So I will.') seveda2. conjunction((and) therefore: John had a bad cold, so I took him to the doctor; `So you think you'd like this job, then?' `Yes.'; And so they got married and lived happily ever after.) torej- so-so
- and so on/forth
- or so
- so as to
- so far
- so good
- so that
- so to say/speak* * *[sóu]I.adverbtako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi;1.so so — tako tako, ne dobro ne slaboso as — na isti način kot; tako da (posledica)so... as — toliko... kolikorso be it! — tako bodi! pa dobro! (naj bo!)so far forth — do te stopnje, archaic doslejso far from — nasprotno od, namesto daso fashion American na ta način, takoso help me! — (prisega) tako mi bog pomagaj!so long! colloquially na svidenje!so many — tako mnogi, tolikiso many men, so many minds — kolikor ljudi (glav), toliko mnenjso much — toliko, v tolikšni meriso much for that — toliko o tem, s tem je stvar urejenaso then — torej tako je to; zaradi tegaso to speak — tako rekoč;2.and so on, and so forth — in tako daljeeven so — celó tako, celó v tem primeruif so — če je (to) tako, v takem primeruin so far as... — v toliki meri, da...; toliko, da...in so many words — dobesedno, prav s temi besedamiMr. So-and-so — g. ɔ.Y.quite so — takó je, popolnoma točnowhy so? — zakaj tako? zakaj to?;3.I hope so — upam, daDo you think he will come? -- I think so. — Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).I sent it to you. -- So you did. — Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.Her brother came and so did she. — Njen brat je prišel in ona tudi;4.I avoid him so as not to be obliged to talk to him — izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njimI am sorry to see you so — žal mi je, da vas vidim v takem stanjuit is not so much that he cannot as that he will not — ni toliko, da ne more, kot pa, da nočeis that so? — je to tako? je res? tako? res?you are unhappy, but I am still more so — ti si nesrečen, jaz pa še boljhe was not so sick but he could eat a hearty dinner — ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerjeI found them so many robbers — ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovithat is ever so much better colloquially to je toliko boljeas you make your bed, so you must lie — kakor si si postlal, tako boš spalyou don't say so! — (saj to) ni mogoče!all he said was so much slander — vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanjeI told him everything, so you need not write to him — vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišešI do not want it, so there you are — ne maram tega, da veš (sedaj veš);II.conjunction colloquiallyzaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če leso, that's what it is! — takó je torej to!he annoyed us so that we never asked him again — tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili;III.interjectiontako! narejeno! opravljeno! -
18 somebody
pronoun (someone.) nekdo* * *[sʌmbədi]nounnekdo; pomembna (važna) oseba (plural somebodies)they think they are somebodies — mislijo, da so nekaj (da so važne osebnosti) -
19 spare
[speə] 1. verb1) (to manage without: No-one can be spared from this office.) pogrešati2) (to afford or set aside for a purpose: I can't spare the time for a holiday.) lahko pogrešati3) (to treat with mercy; to avoid injuring etc: `Spare us!' they begged.) prizanesti4) (to avoid causing grief, trouble etc to (a person): Break the news gently in order to spare her as much as possible.) prihraniti5) (to avoid using, spending etc: He spared no expense in his desire to help us.) varčevati6) (to avoid troubling (a person with something); to save (a person trouble etc): I answered the letter myself in order to spare you the bother.) prihraniti (komu kaj)2. adjective1) (extra; not actually being used: We haven't a spare (bed) room for guests in our house.) odvečen2) ((of time etc) free for leisure etc: What do you do in your spare time?) prost3. noun1) (a spare part (for a car etc): They sell spares at that garage.) nadomestni del2) (an extra wheel etc, kept for emergencies.) nadomestno kolo•- sparing- sparingly
- spare part
- spare rib
- and to spare
- to spare* * *I [spʌ/ə]transitive verbvarčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice); intransitive verb varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenjeenough and to spare — na pretek, še preveč, več kot preveč, obilospare my blushes! — ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!can you spare the car today? — lahko pogrešate svoj avto danes?can you spare me a cigarette? — imaš cigareto odveč zame?spare us these explanations! — prizanesite nam s temi razlagami!spare my feelings! — imej obzir do mojih čustev!spare me! — prizanesite mi!, milost!spare me your objections! — prizanesite mi s svojimi ugovori!to spare o.s. — prihraniti si trudnot to spare o.s. — ne varčevati s svojimi močmito spare the rod and spoil the child — varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo pojeI have no time to spare — ne smem izgubljati časa, nimam dosti časaII [spʌ/ə]nountechnical (često plural) nadomestni, rezervni del (zlasti pnevmatika); sport rezerva; varčevanje; American zrušenje vseh kegljev z dvema metomato make spare of obsolete varčevati zIII [spʌ/ə]adjective ( sparely adverb)varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)spare money — preostali, odvečni denarspare time — prosti čas, brezdelica -
20 step
[step] 1. noun1) (one movement of the foot in walking, running, dancing etc: He took a step forward; walking with hurried steps.) korak2) (the distance covered by this: He moved a step or two nearer; The restaurant is only a step (= a short distance) away.) korak3) (the sound made by someone walking etc: I heard (foot) steps.) korak4) (a particular movement with the feet, eg in dancing: The dance has some complicated steps.) korak5) (a flat surface, or one flat surface in a series, eg on a stair or stepladder, on which to place the feet or foot in moving up or down: A flight of steps led down to the cellar; Mind the step!; She was sitting on the doorstep.) stopnica6) (a stage in progress, development etc: Mankind made a big step forward with the invention of the wheel; His present job is a step up from his previous one.) korak7) (an action or move (towards accomplishing an aim etc): That would be a foolish/sensible step to take; I shall take steps to prevent this happening again.) korak2. verb(to make a step, or to walk: He opened the door and stepped out; She stepped briskly along the road.) stopiti- steps- stepladder
- stepping-stones
- in
- out of step
- step aside
- step by step
- step in
- step out
- step up
- watch one's step* * *I [step]nounkorak, dolžina koraka; način korakanja ali hoje; plesni korak; stopinja (noge); stopnica, prečka pri lestvi; plural lestev; plural koraki, tek, pot; figuratively korak, ukrep, mera; nautical luknja, v katero se postavi jambor; figuratively stopnja; čin (zlasti vojaški), napredovanje, povišanje; music interval; mechanics spodnje ležišče osistep by step — korak za korakom, postopomaa false step — napačen korak, spodrsljaj, figuratively napaka, napačna potezain his steps — po njegovih stopinjah, figuratively po njegovem primeru (vzgledu, vzoru)a rash step — prenagljen, nepremišljen korak (dejanje)when did he get his step? — kdaj je napredoval (v službi)?to keep step, to be in step with — držati korak smind the step! — pazi(te), stopnica!mind (watch) your step! figuratively pazi, kaj delaš!to turn one's steps to — ubrati, usmeriti korake proti, kII [step]intransitive verbstopati, stopiti, korakati, napraviti korak(e); iti; z nogo pritisniti (on na); figuratively brez truda priti ( into do); transitive verb napraviti (plesne) korake; meriti (razdaljo) s koraki; opremiti s stopnicami; nautical postaviti jambor v njegovo luknjo na ladijskem krovuto step it — stopiti; plesatito step lively, to step on it, to step on the gas American slang pohiteti, podvizati se, plin datiI must be stepping colloquially zdaj moram itistep this way! — stopite semkaj, za menoj!to step through a dance — narediti plesne korake kakega plesa;
- 1
- 2
См. также в других словарях:
zdàj — prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku: zdaj si ti na vrsti; ura je zdaj točno deset; zdaj nimam časa, pridi pozneje; prav zdaj govorijo o tebi / zdaj je vsega konec; zdaj je priložnost, da te seznanim z njo / do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritézati — am nedov. (ẹ̄) pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žé — in žè in že prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dôsti — prisl. (ó) 1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi // v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nikóli — prisl. (ọ̑) navadno v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja ob nobenem času: gospodarja ni nikoli doma; tega ne bom nikoli pozabil; nikoli več se nista videla; nikoli poprej ni bila tako prijazna; godi se mu slabo kot še nikoli zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedàj — [tudi sǝd] prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala dozdaj; od sedaj naprej bo vse drugače odzdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena zazdaj; elipt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súkati — am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tàm — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika